Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V REDU Več o piškotkih...

Blogi     [ Iskanje... ]
Finančni Trgi
Prva stran · Vizitka

Finančni Trgi - združenje dolgoletnih in izkušenih trgovalcev s področja različnih finančnih instrumentov.
Arhiv
Iskalnik
Kako bo zmanjšanje kvantitativnega sproščanja vplivalo na trge
, 18.09.2013 14:55:40
Ameriška centralna banka FED, z Benom Bernankejom na čelu, bo danes sporočila ali se bo mesečna količina sredstev namenjenih nakupom obveznic na trgih zmanjšala in za koliko.

FED je kot ukrep za spodbujanje gospodarske rasti ubral pot t.i. kvantitativnega sproščanja, kjer širijo bilanco centralne banke z nakupi državnih in hipotekarnih obveznic na sekundarnem trgu. S tem naj bi znižali zahtevane donosnosti na teh obveznicah in posledično omogočili nižje stroške zadolževanja gospodinjstvom in podjetjem. S tem ukrepom se tudi ustvari t.i. “wealth effect”, kateri pravi, da višje cene naložb povzročijo višjo potrošnjo, kar pomeni višjo gospodarsko rast. To teorijo je zavrnilo že veliko ekonomistov tako v teoriji kot tudi v praksi.


Najbolj znan med njimi (in tudi prvi) je Milton Friedman, ki je pokazal, da ljudje trošimo samo tisto kar menimo, da je naš permanentni prihodek in ne tudi tisto kar smo zaslužili kratkoročno oz. začasno. Višje cene delnic torej ne bodo povzročile višje gospodarske rasti (učinek je pozitiven vendar zanemarljiv), lahko pa povzroči neravnovesja na trgih in posledično visoko volatilnost.

Letos so zaradi pričakovanj investitorjev, da bo FED povzročil rast cen delnic (in seveda tudi drugih faktorjev), cene ameriških delnic narasle že za 20 odstotkov, kljub temu, da FED ne more direktno vplivati na same cene delnic. Prepričanje investitorjev je torej tisti mehanizem, ki pretvori ukrep centralne banke v rast cen delnic, kljub temu, da je mogoče to prepričanje napačno (in da centralna banka ne more povzročiti višje gospodarske rasti z nakupi obveznic). Ta mehanizem George Soros imenuje teorija refleksivnosti, kjer prepričanje investitorjev povzroči (vsaj začasno) tisti učinek v katere so investitorji prepričani, da se bo zgodil. Po določenem času se pa lahko pokaže, da pričakovan učinek ni realen in investitorji si hitro premislijo in povzročijo hiter obrat trenda, ki so ga sami povzročili.

Trenutno investitorji (v povprečju) menijo, da bo zmanjšanje količine sredstev namenjenih za kvantitativno sporščanje (za ocenjenih 10-15 milijard dolarjev mesečno), povzročilo nižje cene delnic in predvsem višje zahtevane donose na obveznicah. Glede na to, da so delniški trgi v zadnjih dneh naraščali, bo vpliv na njih verjetno omejen, na obveznice pa bo vpliv verjetno večji. Trenutno so dolgoročne ameriške obveznice podcenjene, saj so obrestne mere na njih zgodovinsko gledano na najvišjih nivojih, če jih primerjamo s kratkoročnimi. Razlika med zahtevano donosnostjo 10-letnih obveznic in donosnostjo enoletne obveznice je bila v povprečju 1,5 odstotka, trenutno je pa 2,8 odstotka, kar več kot en standardni odklon stran od povprečja.

slika


Ko je razlika v donosnostih tako velika, sledi ali zvišanje donosnosti na kratkoročnih obveznicah ali pa padec na dolgoročnih. Glede na to, da bo FED pustil temeljne obrestne mere pri 0,25 odstotkih, se druge kratkoročne obresti prav tako ne bodo spremenile (zahtevana donosnost na obveznicah z dospetjem do enega leta zelo malo odstopa od temeljne obrestne mere). Posledično bo upadla zahtevana donosnost dolgoročnih obveznic, kar pomeni, da bo vrednost obveznic narasla.

Ko zahtevana donosnost 30-letne obveznice upade za eno odstotno točko, vrednost (cena) obveznice naraste za več kot 20 odstotkov. Trenutno ameriške dolgoročne obveznice kažejo veliko večji potencial dobičkov kot pa recimo delniški trgi in še manjše tveganje imamo z nakupom obveznic, saj so manj volatilne.

Pričakovanje zmanjšanja kvantitativnega sproščanja je naredilo (majhno) neravnovesje na trgu, ki bo hitro izginilo, ko obrestne mere dolgoročnih obveznic upadejo, nagrajeni bodo pa tisti, ki so šli proti toku in so kupili prav te obveznice.

Luka Gubo, vodilni analitik
Sprva objavljeno na FinancniTrgi.com

Vaša ocena:
Slabo  Dobro
Povprečna ocena 0.00 ( 0 ocen )
Slabo  Dobro

    

Vnos komentarjev ni na voljo.


Indeks%Tečaj
SBITOP0,89%717,59
Delnica%Tečaj
KRKG0,19%52,90
PETG2,52%325,00
TLSG-0,56%71,10
MELR0,00%68,00
KBMR0,00%0,00
GRVG3,90%6,00
Sklad%VEPDatum
Perspektiva: SpecialOpportunities Flexible, mešani podsklad1,105,362121.9.17
Infond Frontier, delniški podsklad1,0414,928921.9.17
Perspektiva: WorldStox Developed0,7712,531721.9.17
Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Balkan-0,513,130021.9.17
Delniški podsklad ALTA TURKEY-1,3734,192321.9.17
Delniški podsklad ALTA GOLD-0,5622,501121.9.17
Vir: Vzajemci.com
ValutaRazmerjeČas
EURUSD1,195123.9.
EURCHF1,157623.9.
USDJPY111,958023.9.
USDCHF0,969023.9.