Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V REDU Več o piškotkih...

Blogi     [ Iskanje... ]
Knjigarna Finance.si
Prva stran · Vizitka

Predstavitev knjig, novosti in ostalih zanimivosti spletne knjigarne Finance.si
Arhiv
Rubrike
ni še objav
Iskalnik
O Sloveniji: gostota in razporeditev prebivalstva
, 17.01.2013 15:21:00
Zadnja sprememba: Gustl 17.01.2013 15:30:15
Objavljamo odlomke iz knjige Slovenija in njene pokrajin

Slovenija je v evropskem merilu srednje gosto poseljena, v svetovnem merilu pa nadpovprečno gosto poseljena država. Njena gostota znaša okoli 100 prebivalcev na km2. V Evropi so gosteje poseljene države predvsem v njenem zahodnem in osrednjem delu.

Priloga 1-1: Primerjava povprečne gostote prebivalstva v evropskih državah
slika


Glavna poselitvena značilnost Slovenije je zelo neenakomerna razporeditev prebivalstva, ki je posledica naravnih in družbenih dejavnikov. Med prvimi sta najpomembnejši površje in podnebje. Zaradi večjih strmin in hladnejšega podnebja se je prebivalstvo že v preteklosti izogibalo večjim nadmorskim višinam in se je raje naseljevalo v nižjem in bolj ravnem svetu, kjer so tudi rodovitnejše prsti. V gričevnatem in hribovitem svetu je za poselitev izbiralo prisojne lege in se izogibalo osojnim. Le zelo redka naselja segajo nad 1000 m visoko, samotne kmetije pa do okoli 1300 m visoko.

Priloga 1-2: Bukovnik v Podolševi nad Solčavo je z višino 1327 m najvišja kmetija v državi.

slika



Te razlike sta še dodatno povečala družbena procesa, ki sta največjo dinamiko izkazala v desetletjih po drugi svetovni vojni. Prvi proces je bil industrializacija, tj. širjenje industrije. Ker so se novi industrijski obrati širili predvsem v nižjem svetu in ob glavnih prometnicah, je to sprožilo selitve prebivalstva iz bolj odmaknjenih območij proti krajem z industrijo. Posledica je bil drug proces, urbanizacija, tj. širjenje mest in mestnega načina življenja. Selitve v mesta, ki so jih imenovali tudi »beg z dežele« in »beg z gora«, so bile značilne za vrsto povojnih desetletij. Od osemdesetih let 20. stoletja pa se je začel obraten proces preseljevanja prebivalstva iz mestnih središč na njihova obrobja, v predmestja in okolico; ta proces imenujemo suburbanizacija.

Priloga 1-3: Gostota prebivalstva
slika


Tako kot je v Sloveniji skozi stoletja naraščalo skupno število prebivalcev, se je počasi povečevala tudi gostota prebivalstva, vendar so pri tem nastale precejšnje razlike, odvisne predvsem od reliefa. Najgosteje so poseljena dna predalpskih kotlin in nekaterih predalpskih dolin, nekateri deli obpanonskih ravnin ter obalni pas. Najredkeje poseljeni ali povsem neposeljeni so visokogorski svet Alp, vršni del Pohorja ter visoke dinarske planote.

Čeprav se je tak vzorec razporeditve prebivalstva v osnovi izoblikoval že pred stoletji, so se razlike v poselitvi različnih reliefnih enot zaradi intenzivnih notranjih selitev v 20. stoletju samo še povečale. Delež celotnega slovenskega prebivalstva, ki živi na dnu predalpskih kotlin, se je v 20. stoletju več kot podvojil. Po drugi strani se je delež prebivalstva na redko poseljenih dinarskih planotah, ki je na začetku stoletja znašal še deset odstotkov, do konca stoletja zmanjšal na tri odstotke. V slovenskem prostoru so se tako izoblikovala izrazita območja zgoščanja ali koncentracije prebivalstva. Eden največjih problemov na teh območjih je čezmerno obremenjevanje okolja. Po drugi strani so se izoblikovala izrazita območja redčenja prebivalstva ali depopulacije, kjer marsikje propada kulturna krajina. To se kaže v zaraščanju obdelovalnih zemljišč, propadanju naselij ipd. Iz priložene karte, ki prikazuje rast ali upad števila prebivalcev med popisoma v letih 1991 in 2002, je jasno razvidno, da je rast značilna za dna predalpskih kotlin in dolin ter za dele obpanonskih ravnin, vendar ne za največja mesta, ampak za njihovo okolico, od koder je mogoča dnevna migracija v zaposlitvena središča. Večina mest je doživela celo manjši upad ali kvečjemu rahlo rast števila prebivalcev. Največji upad števila prebivalcev je značilen predvsem za nekatera robna ali periferna območja v bližini meje z Madžarsko (npr. Goričko), Hrvaško in Italijo pa tudi za hribovita območja alpskega in predalpskega sveta ter dinarskih planot.

Priloga 1-4: Indeks razvoja prebivalstva med popisoma 1991 in 2002
slika



Odlomek iz knjige Slovenija in njene pokrajin

Avtor: dr. Jurij Senegačnik

Vaša ocena:
Slabo  Dobro
Povprečna ocena 0.00 ( 0 ocen )
Slabo  Dobro

    

Napišite svoj komentar

Komentirajo lahko le uporabniki, ki se prijavijo s svojim uporabniškim imenom.

Če ga še nimate, ga lahko pridobite brezplačno.

Ime: 
Geslo: 
 




Indeks%Tečaj
SBITOP0,89%717,59
Delnica%Tečaj
KRKG0,19%52,90
PETG2,52%325,00
TLSG-0,56%71,10
MELR0,00%68,00
KBMR0,00%0,00
GRVG3,90%6,00
Sklad%VEPDatum
KD Indija - Kitajska, delniški2,272,390021.11.17
Infond BRIC, delniški podsklad2,1625,264021.11.17
KD Novi trgi, delniški1,887,510021.11.17
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški-0,151,554721.11.17
Fleksibilni mešani podsklad – Jugovzhodna Evropa ALTA.SI-0,380,921321.11.17
Podsklad denarnega trga ALTA MONEY MARKET0,001,045621.11.17
Vir: Vzajemci.com
ValutaRazmerjeČas
EURUSD1,16232.11.
EURCHF1,16632.11.
USDJPY114,11302.11.
USDCHF1,00352.11.