Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V REDU Več o piškotkih...

Blogi     [ Iskanje... ]
TadejK
Prva stran · Vizitka

Grafikon pove več
kot tisoč besed
Arhiv
Iskalnik
Koliko nesporno slabih terjatev se je domačim bankam nabralo v letu 2011
, 31.12.2011 12:29:45 · Moj grafikon meseca
Zadnja sprememba: TadejK 02.01.2012 11:36:52
Moj grafikon meseca (december 2011)

Medijska poročila o vedno novih polomijah naših bank smo lahko v zadnjem letu spremljali skoraj vsak dan. Vsaj pri bankah v večinski slovenski lasti (v nadaljevanju: domačih bankah) je zaskrbljenost slovenskega davkoplačevalca povsem upravičena, saj te polomije bremenijo njegovo denarnico in jo bodo tudi v prihodnje. Na slabšanje razmer nas je z znižanjem bonitete treh največjih domačih bank prejšnji teden opozorila tudi hiša Moody's, v kratkem pa lahko podobno pričakujemo še od hiše Fitch.

Ker spremembe bonitetnih ocen bank odražajo predvsem makroekonomske dejavnike (zadnja predvsem znižanje bonitete Slovenije), je tokratni grafikon meseca poizkus izdelave nekega "mikro" komplementa, ki bi se osredotočal na rezultate poslovanja bank. Zadnjih nekaj let na to poslovanje še najbolj vplivajo slaba posojila, tista iz preteklih let pa so že vključena v bilance, zato sem se osredotočil na posojila domačih bank, ki so postala nesporno slaba v letu 2011. Grafikon tako prikazuje konzervativno oceno višine teh posojil, normirane z nekonsolidiranim kapitalom banke (v nadaljevanju: DSP-2011 = delež nesporno slabih posojil v letu 2011; metodologijo izračuna podajam na koncu besedila). Z normiranjem odpravimo vpliv razlik v velikosti bank, kapital pa je uveljavljeno merilo za takšno izražanje njihove posojilne izpostavljenosti (glej npr. 165. čl. ZBan-1). Nad vsakim stolpcem sta še nenormirani znesek posojil, ki so postala nesporno slaba v letu 2011, in število prejemnikov teh posojil:

slika

V izogib nesporazumom naj še enkrat poudarim, da grafikon ne podaja slabih posojil, danih v letu 2011, temveč posojila, ki so v letu 2011 postala nesporno slaba.

Po DSP-2011 je med domačimi bankami torej najslabša Abanka, sledi ji Gorenjska banka, nato s kar nekaj zaostanka najbolj-na-tapeti NLB in NKBM, za njima pa še ostale domače banke. Probanka in še posebej Factor banka jo po tem kazalniku, pa čeprav glede njunega finančnega zdravja obstajajo mnogi pomisleki, odneseta dobro. V tem lahko vidimo tudi odraz omejene napovedne moči DSP-2011 – največji dolžniki slednjih dveh bank so kljub vsem svojim težavam uradno še solventni, zato njihovi dolgovi pri uporabljeni konzervativni metodologiji (glej spodaj) zaenkrat ne sodijo med nesporno slabe. Pred letom dni tja še ne bi sodili niti dolgovi SCT, pred letom in pol pa tudi dolgovi Vegrada ne. To nakazuje, da se lahko pri kakšni od bank, ki je po DSP-2011 trenutno uvrščena zelo dobro, razmere hitro in radikalno poslabšajo. Pri visokih vrednostih DSP-2011 pa je takih dvomov manj – najslabše uvrščene banke imajo vsekakor veliko težavo, vprašanje je le, ali je dejansko morda še večja.

Zanimivi so tudi podatki o številu prejemnikov posojil, ki so postala slaba v letu 2011 (nad stolpci). Ti kažejo, da sta NLB in NKBM posojali dobesedno vsevprek, Abanka in Gorenjska banka pa sta svojo sicer relativno še večjo radodarnost s tveganimi posojili osredotočili na znatno ožji krog družb (konkretno Abanka je preko 90% slabih posojil dala družbam Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, SCT in Gospodarstvo Rast; Gorenjska banka pa družbam Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Poteza Skupina,
T-2 in Konstruktor VGR). Ostale banke so po obsegu poslovanja toliko manjše, da je o tem težje soditi.

Kot je razvidno iz opisa metodologije, ki sledi dva odstavka nižje (za tiste, ki imajo čas in voljo), so ocene na grafikonu zelo prizanesljive. Zato bi morale oslabitve kreditov v revidiranih računovodskih izkazih za leto 2011 znašati vsaj toliko kot zneski, zapisani nad stolpci, morda pa tudi še znatno več. Ali bo tudi dejansko tako, ali pa bodo te oslabitve prestavljene v prihodnje leto, bo odvisno od poštenosti uprav posameznih bank, integritete njihovih nadzornih svetov, načelnosti revizorjev in popustljivosti Banke Slovenije. Dvomim pa, da si lahko katera banka s takšnim odlašanjem izboljša dolgoročne izglede. Prej nasprotno, saj je denar za dokapitalizacije bank – tako v državni malhi kot pri adrenalinskih investitorjih – vse težje najti in zaenkrat nič ne kaže, da bi se ta trend kmalu obrnil.

Vsem želim zdravo, srečno in lepših grafikonov polno leto 2012!

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Oceno višine danih posojil, ki bi jih morale posamezne banke v letu 2011 nesporno uvrstiti med slaba, sem dobil takole:

1) Sestavil sem spisek družb, ki so razglasile insolventnost v letu 2011. Po doslej videnem (upoštevajoč tudi opravljene oslabitve v prvem polletju 2011) je malo verjetno, da bi banke terjatve do teh družb znatno slabile že v preteklih letih.

2) Seštel sem vse prijavljene terjatve posameznih domačih bank v tistih insolvenčnih postopkih s spiska, v katerih je že bil uradno objavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev. Kjer so že bili objavljeni tudi dopolnjeni seznam, končni seznam in/ali sklep sodišča o preizkusu terjatev, sem upošteval še morebitne popravke. Tako sem dobil oceno celotnih terjatev bank v letos začetih insolvenčnih postopkih.

3) V približno četrtini postopkov s spiska (med odmevnejšimi GPG, Real Naložbe, Delo Revije, Viator&Vektor Logistika, Pomhold, ...) seznam terjatev še ni objavljen, zato teh terjatev v oceni ni. Prav tako v njej ni terjatev za poroštva tretjim osebam in ostalih podvajajočih se terjatev, terjatev hčerinskih družb in terjatev v stečajih nad samostojnimi podjetniki in fizičnimi osebami. Zato ta ocena predstavlja spodnjo mejo celotnih terjatev bank v letos začetih insolvenčnih postopkih.

4) Od te sem odštel vse terjatve, na katere je bila posamezni banki dokončno priznana brezpogojna ločitvena pravica (to pomeni, da je terjatev zavarovana s točno določenim premoženjem dolžnika, izkupiček od unovčitve katerega do celotne višine svoje terjatve prejme banka s takšno pravico). Tako sem dobil spodnjo mejo nezavarovanih terjatev bank v letos začetih insolvenčnih postopkih.

5) V tej so vsebovane le terjatve, ki so bodisi že prijavljene kot nezavarovane (te so glede na tipične bilance, ki jih v zadnjih letih družbe v Sloveniji izkazujejo ob začetku stečaja, pretežno izgubljene), bodisi prijavljene kot zavarovane a priznane kot nezavarovane (zaradi prepozne ali nepravilne prijave, neveljavne pogodbe, neobstoja danih zavarovanj v stečajni masi dolžnika ipd., kar jih uvršča ob bok prejšnji skupini), bodisi prerekane v celoti (najpogosteje zaradi neveljavne pogodbe, kot takšne pa so v celoti izgubljene). Realno tako ni dvoma, da so terjatve, vsebovane v spodnji meji iz točke 4, slabe in da bi jih banke, če bi pripoznale dejansko stanje, morale čim prej v celoti oslabiti.

6) Če z unovčitvijo ločitvenega premoženja višina zavarovane terjatve ni dosežena (kar se bo vsekakor dogajalo, verjetno kar pogosto), se skladno s 5. odst. 370. čl. ZFPPIPP preostanek zavarovane terjatve prenese med nezavarovane terjatve. To bo še povišalo dejanski obseg nezavarovanih terjatev glede na njihovo spodnjo mejo, določeno v točki 4. Zato sem to spodnjo mejo, normirano z višino nekonsolidiranega kapitala banke, poimenoval konzervativna ocena deleža danih posojil, ki so v letu 2011 postala nesporno slaba (DSP-2011).

Vaša ocena:
Slabo  Dobro
Povprečna ocena 0.00 ( 0 ocen )
Slabo  Dobro

    

Napišite svoj komentar

Komentirajo lahko le uporabniki, ki se prijavijo s svojim uporabniškim imenom.

Če ga še nimate, ga lahko pridobite brezplačno.

Ime: 
Geslo: 
 




Indeks%Tečaj
SBITOP0,89%717,59
Delnica%Tečaj
KRKG0,19%52,90
PETG2,52%325,00
TLSG-0,56%71,10
MELR0,00%68,00
KBMR0,00%0,00
GRVG3,90%6,00
Sklad%VEPDatum
KD Indija - Kitajska, delniški2,272,390021.11.17
Infond BRIC, delniški podsklad2,1625,264021.11.17
KD Novi trgi, delniški1,887,510021.11.17
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški-0,151,554721.11.17
Fleksibilni mešani podsklad – Jugovzhodna Evropa ALTA.SI-0,380,921321.11.17
Podsklad denarnega trga ALTA MONEY MARKET0,001,045621.11.17
Vir: Vzajemci.com
ValutaRazmerjeČas
EURUSD1,16232.11.
EURCHF1,16632.11.
USDJPY114,11302.11.
USDCHF1,00352.11.